Svi postovi sa bloga: bla bla blog
Volitve so šle mimo, vlado še nimamo, in izgleda mi da bo koštunica spet premirej. Se pravi, spet vse od začetka. Opazim danes tiste kretene iz SPS in radikale , obeležujejo obletnico smrti miloševica, ljubčkaju križ nad njegovim grobom… Ni mi čisto jasno kje ti ljudje živijo, res mi ni. Jezna sem. Gledam fotografije z teh njihovih okupljanj, gledam tiste z mitinga pri ambasadi ZDA, in ni mi jasno. Tiste stare ženske, ponorele, držijo v rokah slike miloševica, karadzića, mladića, zločinec zraven zločinca, idijot zraven idijota…In razmišljam, kaj če bi vi ki so konec 80tih bili stari več kot 18 let, se pravi so imeli volilno pravico, kaj če bi oni morali plačevat odškodnino za zločine ki so bili narejeni v imenu naše države… Oni bili ti ki so jih volili, ne jaz in ne moji prijatelji…Srbija je oproščena optožbe za organiziranje genocida, ampak je kriva ker ga ni preprečila. Odškodnine ne bomo plačevali. Ne me jebat. Jaz nimam problema z tem, morali bi plačat. Morali bi plačevat tudi moji starši, ki sicer niso volili miloševića in istalo bando, ampak niso dovolj naredili. Dragi moji, niste se dvolj borili. To je najhujše. Dostikrat ste bili samo tiho. Žal mi je zaradi tiste obsodbe,žal mi je da »smo« se spet izvlekli…In razmišljam spet zadnje čase o nekaterih revolucijah. Razmišljam o tistem 5. oktobru. In ugotovim eno stvar. Vse je bilo kot bi moglo bit: atmosfera je bila taprava. Ljudjem ni bilo mar za svoje življenje, obstajali so pomembnejši cilji. Vreme je bilo pravo. Vse je bilo tako kot bi moglo bit za eno revolucijo… Ampak , ni se zgodila ena sama stvar, tista nabolj pomembna, brez katere sploh ne morem rečt da je 5. oktober bil revolucija: nismo jih dali obesit 6.otobra. Ispadli smo dobri in naivneži. In dobili smo kar smo si zaslužili.
I nikom nista. I razmišljam opet nešto ovih dana o nekim revolucijama. I razmišljam o onom 5. oktobru. I ukapiram jednu stvar. Atmosfera je bila prava: ljudi su stavili na kocku svoj život. Vreme je bilo pravo. Sve je bilo kako treba, i kako dolikuje jednoj revoluciji. Ali nije se desila jedna stvar, ona najbitnija, bez koje nažalost taj 5.oktobar više ne mogu nazvati revolucijom: nismo ih povešali 6. oktobra. Ispali smo dobri i naivni. Tako nam i treba.
Hvala Nemanji što je fotografski propratio taj dogadjaj i ustupio mi slike.
i cekamo i cekamo i cekamo....
in cakamo in cakamo in cakamo...
"Rojen sem kot državljan svobodne države in sem del suverena; naj ima moj glas še tako majhen vpliv na javne zadeve, mi pravica, da o njih glasujem, zadošča da si štejem v dolžnost poučiti se o njih..." -Jean Jacques Rousseau
Po obsežnemu posvetu z mojim (hmm kako se kaze ortak?) prijateljem sm se odlocila da poskusam pisat tudi v slovenščini (v Kopru je to "in" saj smo na dvojezicnem območju :) ) , da ne bo ispadlo da sem koga zapostavila :) Bomo videli kako bo to izgledalo... napake bojo.
- Filter unosa
- Arhiva
- Blogodak
Blogodak?
Blogodak je vaš pogled na domaću blogosferu. Prijavite se i napravite sopstvenu listu blogova koje pratite.
Podrška
